Čudovite Haloze blizu starega Ptuja so prav poseben krajinski svet, ki popotnika na njegovi poti skozi stari Ptuj prevzame že od daleč. Haloški griči z lepo speljanimi potmi po bregovih in vrhovih, popotniku namreč pričarajo čudovit pogled na bližnja slemena in doline, ob severnem haloškem robu pa ga preseneti nepozaben pogled na Dravsko in Ptujsko polje. Haloze v popotniku vzbudijo radovednost, ki ga popelje v nova raziskovanja, na svoji poti med haloškimi griči pa lahko spoznava stare hišice nekdanjih viničarjev in mogočne gosposke pristave, ter mnoge kapelice in cerkve. Med prav posebna haloška naselja spadajo Žetale, ki ležijo v razgibani dolini reke Rogatnice na jugozahodnem, gozdnatem delu Haloz. Prikupno haloško dolino bogatijo kar tri cerkve in ko se popotnik sredi naselja usmeri proti Donački gori, ga na bližnjem gričku v Brezju v Čermožišah pričaka mogočna baročna podoba cerkve Marije Tolažnice oz. Marija Trošt. Gre za najmlajšo cerkev v župniji, ki je bila zgrajena v začetku 18. stoletja po naročilu rodbine Eggenberg in je že od svojega začetka privablja številne romarje, svoj status romarske cerkve pa je ohranila vse do današnjih dni. Še danes namreč vsako leto na Jernejevo nedeljo (jamrek) oz. zadnjo avgustovsko nedeljo, ki sledi prazniku Marijinega vnebovzetja, privablja številne romarje iz bližnjih in oddaljenih krajev, ki z molitvijo Marijo prosijo, da jih obvaruje pred različnimi stiskami časa. Zelo lepa lega na 385 m.n.m. višine daje cerkvi poseben čar, saj je od tod najlepši pogled po dolini reke Rogatnice, ki je v zgodnji pomladi, ko vse zacveti in ozeleni, kakor cvetoč vrt. Z vzhodne strani je lep pogled na naselje Žetale in farno cerkev sv. Mihaela, pogled pa sega vse do vrha Varvasel.
Cerkev Marije Tolažnice so pozidali šele v letih od 1717 do 1725, njen nastanek in izgradnjo pa povezujejo z ljudskim izročilom o čudežnih prikazovanjih v času kuge, ki je leta 1712 pustošila po starem Ptuju in daljni okolici. Čudežne dogodke vrh griča, kjer danes stoji cerkev, potrjujejo tudi stari pisni viri, predvsem kronika tistih časov. Legenda govori, da se je na griču pod staro brezo malemu pastirčku nekoč prikazala Marija in mu je povedala, da je to milostni kraj, kjer bo delila milosti. Pastirček je svojo izkušnjo povedal drugim vaščanom, ki so na tem mestu postaviti kapelico z Marijino podobo. Za tem je po dolini razsajala huda kuga, ki je smrt zasejala tudi v pastirčkovo družino, preživela pa je le njegova mati. Ta se je v žalosti s truplom mrtvega sina odpravila k Marijini kapelici v Brezje, kjer se je mali pastirček ozdravljen zbudil. Ko se je to razvedelo med ostalimi ljudmi, so začeli k kapeli prihajati tudi drugi bolniki in mnogi so bili uslišani… Ta legenda, ki je ohranjena tudi v verzih in kroniki, pripoveduje o veliki Marijini priprošnji in moči, kar je verjetno spodbudilo rogaškega zemljiškega gospoda Seifrida kneza pl. Eggenberga, da je za časa vikarja Jurija Korena na mestu kapele pričel graditi baročno svetišče. Cerkev je bila, verjetno po zasnovi mariborskega arhitekta Johanesa Fuchsa starejšega, zgrajena leta 1725, gradili pa bi jo naj njegovi učenci, saj je čutiti vpliv te šole. Župnik Valentin Tratnik je v kroniki zapisal, da je knez Eggenberg dobil izdatno pomoč in veliko pridnih rok pri zidavi te cerkve od blizu in daleč.
O gradnji cerkve podrobneje govori tudi pesem ljudskega pesnika iz Žetal okoli leta 1900, ki je zajel snov iz ljudskega izročila. Cerkev s čebulastim zvonikom v katerem so trije zvonovi v dolžino meri 32,10 m, v širino 11,80 m in v višino 12,65 m. Zasnovana je s prostorno ladjo in na obeh straneh po tri kapele ter nad njimi še empore. Tako so pridobili veliko prostora za romarje, ker pa je bilo zemljišče dokaj strmo, stoji prezbiterij kar za šest stopnic više kakor ladja. Tudi ta je zelo prostoren in vanj vodijo poleg zakristijskih še ena stranska vrata. Najlepša je oltarna oprema cerkve, saj je razkošen oltar z milostnim Marijinim kipom čudovito rezbarsko in pozlatarsko delo. V središču glavnega oltarja je Marija, veličastna gospa, oblečena po okusu tedanjega časa. V rokah drži kronanega Jezuščka. Na desni strani sta Joahim in Zaharija, na levi Ana in Elizabeta, nad Marijo je sv. Jožef, nad njim sv. Janez Krstnik. Levo in desno od njih so tudi plastike. Nad sredino oltarja je napis: Ara haec afflictorum Consolatrici consecrata refloret (Ta oltar Marije Tolažnice je s posvečenjem zasijal). Oltar je zgrajen v treh delih in sega do stropa. Leta 1868 so oltar obnovili in pozlatili. To delo je opravil zlatar iz Krapine Jakob Bizjak.
Njemu podobni so drugi stranski oltarji, kjer v šestih ozkih kapelah stojijo na moški strani: oltar sv. Janeza Evangelista, sv. Križa in sv. Matija, na ženski strani pa stojijo oltar sv. Henrika kralja, sv. Jožefa in sv. Antona Padovanskega. Cerkev krasi tudi prižnica iz leta 1754, delo Janeza Jurija, sina rogaškega kiparja Štefana Mersija. Njegovo delo je tudi prej omenjeni oltar sv. Henrika, na slavoločni steni pa sta tudi kipa sv. Helene in sv. Brigite v naravni velikosti, sredi cerkve pa stoji še Marijin prestol t. i. Marijin tron iz leta 1872. Po svoji velikosti je znan tudi kor, do katerega vodijo strme, kamnite stopnice. Cerkev ni poslikana, razen v prezbiteriju, na stropu, ki pa je zgolj ornamentika. Sedaj je poslikan lok, ki loči prezbiterij od ladje. Predstavljen je prizor, ki ga opisuje pesem: Pastir, ki se mu je prikazala Marija. Tlak v cerkvi je iz umetnega marmorja, ki so ga položili leta 1984. Čudovita je tudi prižnica, ki ima trebušasto ograjo balkona, ki jo krasijo izmenoma figure sedečih evangelistov in reliefi, na njej pa so upodobljeni ženski liki s simbolom vere, upanja in ljubezni.
Orgle iz leta 1763, delo celjskega orglarja Janeza Frančiška Janečka, so ena od najrazkošnejših orgelskih omar. Lesene plastike tvorijo pravi orkester: angeli igrajo na trobente, violino, violo, pavke in triangel, medtem ko na eni strani stoji sv. Cecilija z orglami, na drugi strani pa kralj David s harfo. Cerkev s prižnico je res prava baročna umetnina s svetniki, angelci in zlatim okrasjem, ki še danes privabljajo mnoge romarje in popotnike. Kot že omenjeno se v cerkvi vsako leto na Jernejevo nedeljo zbere veliko romarjev, ki ob svečani mašni daritvi in zvoku starih orgel občudujejo bogato baročno opremo cerkve.
Kontakt za ogled:
Župnijski urad Žetale
Žetale 3, SI – 2287 Žetale
Tel: +386 2 76 92 101
E-mail: ciril.cus@rkc.si
Splet: http://www.zupnija-zetale.si/
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri: