Drava, ki je že od svojega začetka zaznamovala razvoj najstarejšega slovenskega mesta Ptuja, izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Svojo pot od izvira reka Drava nadaljuje proti vzhodu po ledeniških dolinah skozi Avstrijo mimo večjih mesa, na poti pa se ji pridružijo tudi večji pritoki kot sta Isel in Möll izpod Großglocknerja. Tu reka zavije proti jugovzhodu proti Beljaku v širno Celovško kotlino kjer z desne dobi pritok Ziljo (nem. Gail) iz Ziljske doline, od tu naprej pa teče proti vzhodu blizu severnega vznožja Karavank vse do mestu Labot, kjer se ji pridruži levi pritok Labotnica (nem. Lavant) iz Labotske doline. Drava nato malo niže pri vasi Vič vstopi v Slovenijo in nadaljuje pot proti Dravogradu, kjer se ji pridruži desni pritok Meža. V nadaljevanju vstopi v slikovito Dravsko dolino med Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu. Na svoji poti po Sloveniji drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn, z obeh strani pa dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, Radoljno, Lobnico s Pohorja ter (Mučko) Bistrico) izpod avstrijske Golice. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini mimo Maribora vse do najstarejšega slovenskega mesta Ptuja.
Drava je skozi vso obdobje mesto Ptuj močno zaznamovala
Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prod Dravskega polja, v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju Slovenskih goric. Na Ptuju vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno Ptujsko polje, se dotakne gričevnatih Haloz in se razlije v Ptujsko jezero, ki je največje umetno akumulacijsko jezero v Sloveniji. Ptujsko jezero se razteza na vodni površini 346 ha, ki ga polni reka Drava. Dolgo je kar 7,3 km in v svojem najširšem delu meri 1,2 km, njegova plovna pot je dolga celih 9 km, največja globina pa 12 m. Jezero dejansko leži ob ostankih obrečne krajine, ki od leta 1979 velja za zavarovano območje Krajinskega parka Šturmovci, nastalo pa je z zajezitvijo reke Drave leta 1978 za potrebe hidroelektrarne Formin. Jezerska voda se v Markovcih pri jezu loči tako, da en del odteka po dovodnem kanalu do hidroelektrarne, drugi del pa ponovno steče po stari strugi Drave. Za jezom v Markovcih dobi z desne pritok Dravinjo in malo pred Ormožem še z leve Pesnico. Pod Ormožem reka Drava še nekaj časa s svojimi meandri vijuga med slovensko-hrvaško mejo, Slovenijo pa dokončno zapusti malo nižje od Središča ob Dravi, kjer svojo pot nadaljuje po robu Panonske nižine vse do izliva v Donavo.
Drava (Foto: http://livedrava.ptice.si/domov/galerija/fotogalerija/)
Reka Drava je čudovita in mogočna reka, ki je ves čas svojega obstoja odrejala razvoj mnogih mest in usodo ljudi ob njenem toku. V zgornjem toku je reka izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina praktično preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala, po izgradnji verige hidroelektrarn pa se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi.
Struga Drave je v naravnem stanju samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol, v zgornjem toku pa je večinoma torej regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Kljub temu je območje Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi eno najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Zaradi kar 38 v evropskem merilu ogroženih vrst so jo vključili v območje Natura 2000, ki je namenjeno ohranjanju najbolj dragocenih predelov narave na ozemlju Evropske unije. Opredelitev tega območja v Sloveniji je bila med drugim utemeljena s pojavljanjem 52 ogroženih in varstveno pomembnih vrst ptic, 3 vrst rib, 2 vrst kačjih pastirjev, vidre in želve močvirske sklednice. V zadnjih 30 letih je bilo na Dravi ugotovljenih kar 280 vrst ptic, približno 120 vrst pa jih tukaj gnezdi redno ali občasno. Druge se pojavljajo v času selitve, med prezimovanjem ali zgolj naključno na svoji poti.
Raca mlakarica (samec in samička se sončita na obrežju Ptujskega jezera)
V hladni polovici leta se na Dravi redno zadržuje tudi do 35.000 osebkov vodnih ptic, ki pripadajo do 50 različnim vrstam. Tolikšno število je skoraj polovica vseh vodnih ptic v Sloveniji. Redno pojavljanje vsaj 20.000 osebkov vodnih ptic med selitvijo oz. prezimovanjem, reko Dravo uvršča med ene od pomembnih habitatov ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše. Drava pa po pomenu izstopa tudi za številne posamezne vrste vodnih ptic, ki imajo v času selitve oz. prezimovanja tukaj vsaj 1% populacije na nivoju regije. Nekatere vrste (zvonec, črna čigra …), te kriterije presegajo tudi do 10-krat. Ptujsko jezero ima izjemen pomen za prezimujoče ptice in je pomembno počivališče ptic selivk. Na jezeru lahko opazujemo skoraj vse vrste rac – od sivk, čopastih črnic, kreheljcev, mlakaric, žvižgavk, konopnic, zvoncev, dolgorepih pa do redkejših rjavk in zimskih rac. Najbolj številne vrste na reki Dravi v zimskem času so mlakarica (do 12.000 osebkov), liska (do 3.500 osebkov), rečni galeb (do 4.500 osebkov), kormoran (do 1.700 osebkov) in čopasta črnica (do 2.300 osebkov). Občasno se pojavljajo beloliske, pa tudi črne race.
Mala bela čaplja (Foto: K. Kravos – http://livedrava.ptice.si/domov/galerija/fotogalerija/)
Ptujsko jezero je najpomembnejše prezimovališče malega žagarja pri nas, ob njem pa se pogosto pojavlja tudi veliki, redkeje pa srednji žagar. Tudi pestrost galebov je zlasti v času selitve velika. Na Ptujskem jezeru lahko opazujemo tudi pogoste male ponirke, čopaste in črnovrate ponirke, ter redkeje rjavovratega ponirka. Pozimi moramo biti pozorni, saj se pojavljajo ponirkom podobni polarni in rdečegrli slapniki. Na različnih strukturah v jezeru posedajo jate kormoranov, med katerimi redno najdemo tudi redkejšega pritlikavega kormorana. Opazovalci ptic iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) z veseljem opažajo, da se številčnost nekaterih vrst vodnih ptic povečuje, mednje pa sodi velika bela čaplja. Opazujemo jih lahko vzdolž celotnega dela reke Drave, pogosto pa tudi med prehranjevanjem v studenčnicah, različnih kanalih na travnikih in njivah.
Na samo reko Dravo in njeno rečno krajino kot so prodišča, rečni rokavi in erodirani rečni bregovi na območju njene Nature 2000 je vezanih tudi velik del gnezdilk. Tako lahko zasledimo vrste, kot so vodomec, mali martinec in mali deževnik, ki so eni od pokazateljev ohranjenosti naravne rečne struge. Omenjene vrste potrebujejo za svoj obstoj dinamiko reke, saj npr. mali deževnik gnezdi le na predelih akumulacije rečnega materiala oz. povsem na odprtih in nezaraščenih prodiščih. Za razliko od njega, vodomec izkoplje svoje gnezdo v rov na območjih kjer reka Drava oblikuje gole in navpične peščene stene. Nekatere ogrožene vrste (navadna čigra, breguljka …) so danes povsem odvisne od umetnih gnezdišč, ki jih urejajo prostovoljci DOPPS. Ti so s pomočjo projekta z naslovom »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji« z akronimom »LiveDrava« uredili umetne otočke na Ptujskem jezeru, ki so za navadno čigro in rdečega galeba izjemnega pomena.
Siva gos (Foto: K. Kravos – http://livedrava.ptice.si/domov/galerija/fotogalerija/)
Nasploh se člani DOPPS s projektom ˝LiveDrava˝, ki je zaživel s 01.09.2012 in ga bodo na območju reke Drave, med Mariborom in Središčem ob Dravi izvajali do 31.12.2017, zavzemajo za ohranitev tega pomembnega naravnega območja. Tako bodo na območju reke Drave izvedli ukrepe za izboljšanje habitatov gnezdečih in selečih se vodnih ptic (gnezdilni otok, rečni rokavi, gnezdilne peščene stene), s projektom pa želijo ohraniti tudi populacije drugih ogroženih ter mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst. Nadvse pomembni so tudi poplavni gozdovi ob Dravi, ki so življenjski prostor mnogih ogroženih vrst (sršenar, srednji detel, belovrati muhar). Srednji detel in belovrati muhar sta prisotna predvsem v starejših sestojih topolov, kjer ne manjka debelih in suhih dreves, v katerih gnezdita. Na predelih ob Dravi oz. Ptujskem jezeru, kjer je proglašeno za območje Natura 2000 in prevladujejo kmetijske površine, so pogoste vrste ptic značilne za kulturno krajino (rjavi srakoper, rjava penica, rumeni strnad).
Krajinski park Šturmovci
Nasploh območje v trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo pod nasipom Ptujskega jezera s 125 hektarjev obsegajočim ostankom obrečne pokrajine (od leta 1979 zavarovan kot krajinski park Šturmovci) še vedno odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Pestrost bivališč se zrcali v velikem bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Tukaj lahko opazimo preko 230 vrst ptic, od katerih jih v Šturmovcih gnezdi približno 90. Tradicionalno sonaravno gospodarjenje je omogočilo preživetje nekaterim ogroženim pticam kulturne krajine, kot sta sirijski detel in smrdokavra, tukaj pa še vedno gnezdi številčno zelo močna populacija rjavega srakoperja. Pester je tudi živalski svet vodnih nevretenčarjev, izmed katerih nas bodo s čudovitimi barvami očarali metulji in številni kačji pastirji. Izmed skoraj 500 zabeleženih vrst rastlin so velika zanimivost Šturmovcev divje orhideje. Čeprav so nekatera rastišča zaradi gnojenja in premene travnikov v njive močno ogrožena, uspeva kar devet vrst orhidej; čeladasta kukavica, trizoba kukavica in piramidasti pilovec so dokaj pogoste, druge, na primer čebeljeliko mačje uho in zavito škrbico, pa najdemo mnogo redkeje. Šturmovci skupaj z Dravo predstavljajo neprecenljivo naravno vrednoto, ki ni pomembna le v slovenskem, ampak tudi mednarodnem merilu.
Nasploh lahko povzamemo, da je bogastvo narave ob reki Dravi neponovljiv dar, ki ga velja spoštovati in ohranjati.
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić (razen posebej omenjene)
- Wikipedija
- http://www.zrsvn.si/sl/default.asp
- http://ptice.si/
- http://livedrava.ptice.si/
- Veršič B., Geografske značilnosti Ptujskega jezera, diplomska naloga, 2007
- Publikacija Drava – reka življenja (Ptice), Mariborska razvojna agencija, Maribor 2006