Haloze so hribovje, ki v dolžini 40 km poteka ob desnem bregu reke Drave, južno od Ptuja in so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric. Začenjajo se na zahodu (Z) pri Makolah oziroma Jelovškem potoku in pobočju Plešivice in se potem vlečejo v že omenjenem sorazmerno ozkem pasu v smeri JZ – SZ vse do Zavrča oz. Goričaka na hrvaški meji. Na zahodu so široke okrog 10 km, na vzhodu pa se zožijo na 6 km. Na severu (S) omejuje Haloze reka Drava in Dravinja na jugovzhodu (JV) pa gorska pregrada Boč – Donačka gora – Macelj oz. meja s Hrvaško. Zahodna stran hribovja obsega gozdove z višjimi gozdnatimi vzpetinami, vzhodna stran pa je vinorodne narave z nižjimi griči in številnimi vinogradi na prisojnih pobočjih. Haloze na južnih obronkih mejijo na vinorodno deželo Posavje, na severu pa na Mariborski vinorodni okoliš. Haloze ponujajo obiskovalcem vrsto lepot in doživetij, pri čemer pohodništvo gotovo sodi med posebna doživetja, saj le redko kje lahko izbiraš med tako številnimi potmi, ki so popestrene s čudovito panoramo, vzponi in spusti.
Na ogled so mnoge zgodovinske in kulturne znamenitosti (cerkvice, kapelice …), pohodnika pa v svoje kleti vabijo tudi vinotoči in kmetije s kvalitetno turistično ponudbo. Zanimiva je tudi krožna pohodniška pot od Borla preko Belskega in Gorenjskega vrha ter Velikega vrha nazaj do Borla. Do gradu Borl zavijemo desno z regionalne ceste Ptuj-Zavrč. Odcep do gradu je lepo označen s tablo, pred znamenitim gradom pa je veliko parkirišče, kjer lahko pohodnik brez skrbi pusti svoj avtomobil. V nadaljevanju nas pot vodi po klancu do Belskega vrha, kjer se namesto do nekoč znanega gostišča Švabovo spustimo desno v dolino.
Pot nadaljujemo med ličnimi vikendi in hišami do ceste ki povezuje naselji Brezovec in Hrastovec. Zavijemo levo proti Hrastovcu in po kakšnih 200 m opazimo na desni strani mogočno drevo ob kateri je oznaka za Haloško planinsko pot. Zavijemo s ceste po označeni poti preko travnika in po klancu proti Gorenjskemu vrhu. Pot se ves čas vije ob robu gozdu in se na vrhu hriba združi z asfaltno haloško cesto, ki nas pripelje do znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika iz druge polovice 17. stoletja (331 m). Cerkev sestavljata ladja in zvonik na vzhodu, za njo pa je značilna obokana notranjščina z baročnimi oltarji.
V nadaljevanju nas asfaltirana pot preko haloških gričev, od koder se vije prelep pogled na gorice in lepo urejene hiše, pripelje do križišča poti s križnega znamenja, kjer zavijemo v levo po lepo označenem delu Bračičeve poti. Počasi se začnemo spuščati v dolino, občasno pa se nam izza gričev prikaže cerkev sv. Ane na Velikem vrhu. Pot v dolino sprva vodi proti Dolanam in je večino časa speljana v objemu mogočnih bukovih dreves in prijetnega hladu. Ko prispemo iz gozda skoraj do glavne lokalne ceste, ki vodi proti Cirkulanam, se pri križišču in zanimivem smerokazu obrnemo v desno proti Velikemu vrhu. Pot se zopet začne vzpenjati in kmalu popotnika popelje na vrh grebena s katerega je čudovit pogled protu Ptuju in nadalje vse do Pohorja. Ob lepem vremenu se lahko vidijo tudi Kamniške Alpe. V nadaljevanju lahko nadaljujemo po stranski poti do že omenjene cerkve sv. Ane na Velikem vrhu (301 m). Ta je med domačini bolj znana kot Sv. Ana pri Borlu, začetki njene gradnje pa segajo v leto 1684, ko so končali cerkev sv. Barbare v Cirkulanah. Po zaslugi grofa Franca Antona Sauerja z bližnjega gradu Borl je bila cerkev dokončana leta 1699.
Tega leta jo je posvetil oglejski generalni vikar Janez Andrej Graff. Prostorna baročna stavba je dobila, še preden je bila dograjena in posvečena, izjemno kakovostno baročno opremo. Velikega in oba stranska oltarja je leta 1695 napravil mariborski kipar Franc Krištof Reiss. V kapeli sta bila postavljena oltarja s konca 17. stoletja, ki izhajata iz ptujske rezbarske delavnice. Danes je tam tudi oltar sv. Urbana, vinogradniškega zavetnika, ki je nekoč stal v cerkvi sv. Urbana pod vrhom Vrbanjška. Posebej bogata in lepa je baročna prižnica, med največjimi dragocenostmi cerkve pa je slika sv. Ane, delo graškega slikarja Janeza Vida Hauckha iz začetka 18. stoletja. K sv. Ani radi romajo verni od daleč in blizu. Nadalje ko se asfalt konča nas pot vodi po makadamski poti, ki se vije po slemenu griča, mimo vikendov in hiš vse do začetne točke našega pohoda, gradu Borl. Razgled po bližnjih in daljnih goricah, ki na jugu seže vse do Donačke gore in Boča ter na vzhodu po hrvaškem Zagorju je čudovit. Posebno doživetje je pogled na griče, ki jih skozi nevihtne oblake obsijejo ozki snopi sončnih žarkov in kontrasti ter občutki so rajski. Krožna pohodniška pot je delno označena, a lepo široka in ob treh nezahtevnih vzponih, v večji meri vodi na slemenih grebenov in čudovitih haloških goric. Dolga je približno 11,8 km in jo z rahlo hojo po nezahtevnem terenu prehodimo za dobre 3,5 ure. Krožno pohodniško pot po Halozah si lahko podrobneje ogledate tudi na spodnjem zemljevidu.
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Spletna stran občine Zavrč: http://zavrc.si/naslovnica/
- Spletna stran: http://mojsvet.info/naslovnica/haloze-cudoviti-svet-goric-in-rajskih-dobrot/