Kurenti (Koranti) in običaji – Kurenti vedno nastopajo v skupinah in kjerkoli so, na cesti ali v hiši, stalno poskakujejo in hkrati vrtijo, da njihovi zvonci čim glasneje zvonijo. Na poljih se ves dan že od daleč sliši njihovo rožljanje vse do noči. Kurentov “čas” je še danes od svečnice (2. februar) do pepelnice. Pri tem so si na večer svečnice kurenti opasali le zvonce in v roke vzeli ježevke. Celotno kurentovo opravo so si mladi fantje oblekli v soboto ali nedeljo pred pustom, hodili pa so od vasi do vasi in obiskovali dekleta ali znance. Po vasi so kurenti hodili le z nadeto kapo in so jo sneli izključno v hiši. Vse to je dajalo kurentu skrivnostni pridih, ki se v zadnjih desetletjih vse bolj izgublja. Pred kurenta, ki je zjutraj prvi prišel k hiši, je včasih gospodinja vrgla star lonec s podstrešja, kar bi po starem verovanju pripomoglo, da bodo kokoši gospodinji rajši nesle.
Kurenti vedno nastopajo v skupinah.
Za Kurente je največje sramota, če mu kdo sname kapo, zato se brani z ostro ježevko. Včasih in ko sta se srečali dve skupini korantov iz različnih vasi, se je srečanje velikokrat končalo s spopadom. Spopadli sta se na dano znamenje kvišku vrženo ježevko. Neredko je iz teh spopadov tudi zaradi drugega orožja (noži in samokresi) kakšen korant obležal ranjen ali celo mrtev. Pred drugo svetovno vojno so zaradi tega orožniki Kurente preganjali. Kurente vedno spremlja ˝tajfl˝ ali hudič, ki je ves črn ali rdeč in nosi kurentom podobno kapo z krajšimi rogovi. Na plečih ima pritrjene vranje perutnice, ogrnjen pa je v ribiško mrežo. Po starem izročilu z to mrežo lovi duše. V rokah drži značilno hudičevo orodje – vile. Kurent je tudi povezan z drugimi pustnimi liki, ki jih poznamo na Ptujskem polju. Velikokrat se samostojno pojavi skupaj z ˝orači˝, ki bi naj pričarali rodovitnost zemlje, zdravje v hlevu in družini.
Kurenti so hodili od vasi do vasi in obiskovali dekleta ali znance.
Zanimivosti: Zapis Matije Slekovca iz leta 1887, kronika župnije sv. Marka niže Ptuja
… Jedini svoje vrste, prava spaka – je »kurent«. Kurent je preoblečen fant, kateri ima kožuh iz ovčjih kož naopak oblečen tako, da je kosmati del zunaj. Na glavi ima »kurentovo kapo«. Ta je zadaj kosmata, spredaj na obrazu je pa iz starega usnja, katero je navadno belo pobarvano. Na usnju so izrezane šći in usta, nos je pa prišit. Tudi v ustih je prišit dolg jezik iz rdečega sukna. Zgoraj ima kapa dolge rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu rogov pa še po eno gosje pero. S tako kapo na glavi je »kurent« videti, kakor bi ravnokar bil iz pekla pobegnil. Da se že od daleč naznanja, ima na hrbtu privezan kravji zvonec. Za brambo ima v rokah močen drog, na čegar koncu je pribita cela ježeva koža. Tako napravljen koraka mogočno po vasi, cepeta in skače, kakor bi se bil s samim luciferjem pobratil. Otroci se ha seveda bojijo, ježevke še bolj kot njega, pa vendar bežijo vsi za njim. Ako se pa za katerim zaleti, je krik in beg, da je joj …
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Kuret N., Praznično leto Slovencev, 1965, Mohorjeva družba v Celju
- Bažato M., Bogataj J., Človek z masko, 1994, Didakta
- Etnografsko društvo Borovci
- Etnografsko društvo Kurent
- Wikipedija