Med najmogočnejša bitja na svetu zagotovo prištevamo gorske sekvoje ali mamutovce (Sequoiadendron giganteum). Včasih so bila omenjena drevesa bolj razširjena, saj okamneli ostanki dokazujejo, da je včasih v Evropi, Severni Aziji in Severni Ameriki rastlo več kot 40 različnih vrst. Do danes so se ohranili le dve vrsti, ki samoniklo uspevata le v Severni Ameriki oziroma Kaliforniji. Ko omenjamo sekvoje, govorimo o pravih orjakih, katerih največji primerki v obsegu merijo čez 30 metrov, njihova višina pa sega tudi od 80 do 100 metrov. Kot zanimivost lahko omenim, da je višina znamenitega ljubljanskega nebotičnika 64 metrov. V 19. stoletju so obe vrsti prenesli tudi v Evropo in jih začeli gojiti v parkih, približno pred 150 leti pa so prvi primerek zasadili tudi v Sloveniji. Za največji primerek te vrste v Sloveniji in je tudi proglašena za naravni spomenik ter sodi med 100 največjih naravnih znamenitosti Slovenije, velja Hincejeva sekvoja pri Ptuju.
 |
 |
Omenjena sekvoja raste v naselju Orešje, par kilometrov iz Ptuja, pred Hincejevo vilo. Po nekaterih podatkih je bila posajena leta 1865 in je torej danes stara okrog 148 let. Po meritvah Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je omenjena sekvoja leta 1988 v prsnem obsegu merila 7,43 metra, visoka pa je bila 43,5 metra. Čeprav je dosti manjša od svojih vrstnic v Kaliforniji, deluje tudi Hincejeva sekvoja mogočno, ob pogledu na njo pa lahko občudujemo značilno rast ravnega debla in stranskih vej, ki se razraščajo šele po nekaj metrih ter ustvarjajo značilno piramidasto krošnjo. Žal le malokdo ve za ta edinstven slovenski primerek mogočnega drevesa, čeprav ga ni težko najti. Drevo je vredno ogleda v vseh letnih časih in ga ne morete zgrešiti. Pot do nje nas pelje po lokalni cesti iz Ptuja mimo bivše vojašnice in Panorame do Orešja v smeri Krčevine pri Ptuju in že čez kakšna 2 km od daleč zagledate ogromno drevo, ki se kaže v daljavi. Njena mogočna zimzelena krošnja je pri tem najboljši kažipot. Ob njej se človek lahko samo zamisli, da posekana drevesa ne moremo nadomestiti kar čez noč ali s čim podobnim. Kot primer lahko navedem, da deblo največjega znanega drevesa oziroma sekvoje na svetu ˝General Sherman˝ vsebuje približno 1.487 m3 lesa oziroma nekaj več kot 5 hektarjev povprečne lesne zaloge gozda v Sloveniji (285 m3/ha – podatek: maj 2013). Impozanten podatek, a ne? Torej z ogledom Hincejeve sekvoje ne boste razočarani, saj v Sloveniji ni primerljivega drevesa, ki bi delovalo tako mogočno.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Škoberne P., Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Prešernova družba, Ljubljana 1988