fbpx

Sveti Avguštin nad Veliko Varnico

Sveti Avguštin nad Veliko Varnico
Deli na:

Obsežni mreži planinskih, pohodniških in romarskih poti pri nas, se je leta 2007 pridružila še Marijina romarska pot, ki je del istoimenske mednarodne kulturne romarske poti. Ta pelje od Čenstohove na Poljskem preko Levoče na Slovaškem in Mariazella v Avstriji do Slovenije, od koder se nadaljuje na Hrvaško. Marijina romarska pot v Sloveniji je dolga 409 kilometrov, ob njej pa je 45 kontrolnih točk in množica cerkva. Poleg Ptujske Gore, velike božje poti na robu haloškega gričevja, je po hribih in dolinah v Halozah še veliko drugih cerkva in kapelic, ki jih je vredno obiskati, saj se v njih skrivajo presenetljivo lepe umetnine kulturne dediščine. Po slemenu hriba, samo tri metre od cerkvice sv. Magdalene, teče meja med Slovenijo in Hrvaško. To je stara deželna meja in tudi kamni so še iz časov Avstro-ogrske monarhije. Cerkvi sv. Avguština in sv. Marije Magdalene v Halozah nad Veliko Varnico, radi obiskujejo verniki z obeh strani meje, največji obisk pa je zadnjo nedeljo v avgustu na avguštinsko nedeljo. Omenjena cerkev je edina božjepotna cerkev na Slovenskem, ki ima za zavetnika tega svetnika.

romarska kolesarska pot

Ko so leta 1930 obhajali 1500. obletnico smrti sv. Avguština, je župnija sv. Andraža v Halozah (Zg. Leskovec) izdala posebno knjižico o tem svetniku, kjer je predstavljena tudi njihova podružnična cerkev sv. Avguština v Halozah. Tam je zapisano, da je leta 1917 v Leskovec prišel na obisk profesor bogoslovja in zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek. Zelo ga je zanimala cerkvica sv. Avguština, njegovega patrona. Premeril jo je na vse strani, pri tem pa je zaključil, da cerkev zagotovo ni stara ter, da njena gradnja ni bila delo mojstrov. Cerkev namreč ni simetrična, zato je zaključil, da so jo zazidali preprosti domači zidarji. Letnica 1790 na tramu cerkvene hiše pod obema cerkvama je edini orientacijski datum o cerkvi, saj o kakšni prejšnji cerkvi ali kapelici ljudsko izročilo ne pripoveduje.

Sveti Avguštin

Edini ohranjeni dokumenti so v župnijski kroniki, kjer je zapisano, da so leta 1880 obnovili obe cerkvi. Cerkev sv. Magdalene so skoraj čisto na novo pozidali in ji namesto prejšnjega lesenega zvonika prizidali zidanega, štiri leta pozneje pa so pri slikarju Fantoniju v Slovenskih Konjicah naročili še nov oltar. Tudi cerkev sv. Avguština je bila deležna temeljitih obnovitvenih del in leta 1887 je mojster Oblak s Ptuja izdelal nove oltarje. Od prejšnjih oltarjev so v cerkvi še danes tri slike na platno in angeli na glavnem oltarju. Današnja podoba cerkva se od zadnjih velikih obnov ni dosti spremenila. Dostop na vrh do cerkvice sv. Avguština je nadvse zanimiv po romarski poti, ki traja približno 40 minut, lahko pa se z avtom odpeljete višje in parkirate ob cesti. Pot iz hrvaškega Cvetlina poteka delno po hrvaškem ozemlju in je manj vzdrževana, hoje pa je za kakih 50 min. Cerkvici sta vidni že od daleč iz vseh strani, do njiju pa pridemo, če iz Vidma pri Ptuju zavijemo za Zg. Leskovec oziroma k mejnemu prehodu s Hrvaško. Po vijugasti cesti iz Zgornjega Leskovca, štiri kilometre iz vasi, zagledamo strmo nad seboj cerkev sv. Avguština, smerokazi pa nas pravočasno popeljejo na desno z glavne ceste v stransko dolinico, kjer se po kakšnih 3 km lahko ustavimo pri kapeli na levi strani ceste.

Sveti Avguštin

Ob omenjeni kapelici je prostora za nekaj avtomobilov, ob prijazni prošnji pa domačini osamljene kmetije preko ceste dovolijo parkirati tudi na svojem dvorišču. Od tu se začne za ljubitelje lepega razgleda, svežega zraka in neokrnjene narave idealno izhodišče za dober sprehod do vrha. Gozdna pot nas vodi ob pred kratkim postavljenim križevim potom, ki je del Marijine romarske poti in se hitro skrije med drevje, še višje pa se pridruži cesti in mimo samotne kmetije vzpne na 503 metre visok hrib. Na njem, kot sem že omenil, stojita druga ob drugi lepo obnovljeni cerkvi sv. Marije Magdalene in sv. Avguština, ki spadata v župnijo Sv. Andraž v Halozah (Zg. Leskovec). Obiskovalec je na vrhu ob cerkvicah nagrajen s čarobnim razgledom in z vrnitvijo v dolino se sploh ne mudi.

Sveti Avguštin

Razgled je božanski na vse strani panonske pokrajine, na sever proti Ptuju, proti vzhodu na valovito Haloško gričevje, s hrvaške strani pa pogled vabita Ravna gora in prekrasen dvorec Trakošćan. Na zahodu se v daljavi bohotita Donačka gora in Boč ter malo proti desni še Pohorje. Skratka razgled obiskovalca znova in znova navduši z nepreglednim labirintom strmih pobočij, dolin in ozkih slemen, na katerih kraljujejo samotne haloške domačije. Za konec pred odhodom v dolino si z zvenenjem na zvonove cerkvice sv. Avguština obiskovalec lahko zaželi kakšno skrito željo. Nadvse priporočam obisk v jesenskem času, ko razgled na raznobarvno pokrajino enostavno vzame dih.

KML-LogoFullscreen-Logo
Sv. Avguštin nad Veliko Varnico

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Sv. Avguštin nad Veliko Varnico 46.290016, 15.933869 Sv. Avguštin nad Veliko Varnico Poleg Ptujske Gore, velike božje poti na robu haloškega gričevja, je po hribih in dolinah v Halozah še veliko drugih cerkva in kapelic, ki jih je vredno obiskati, saj se v njih skrivajo presenetljivo lepe umetnine kulturne dediščine. Po slemenu hriba, samo tri metre od cerkvice sv. Magdalene, teče meja med Slovenijo in Hrvaško. To je stara deželna meja in tudi kamni so še iz časov Avstro-ogrske monarhije. Cerkvi sv. Avguština in sv. Marije Magdalene v Halozah nad Veliko Varnico, radi obiskujejo verniki z obeh strani meje, največji obisk pa je zadnjo nedeljo v avgustu na avguštinsko nedeljo. Podrobnosti ...

Viri:

Copyrighted Image !